V torek smo Klavdija, Škrga in jaz delile stekleničke upanja v ljubljanskem Kliničnem centru. Zelo lepa izkušnja. Ljudje so različno sprejemali stekleničke. Takoj se je videlo kdo je borec, kdo je dobrovoljen, kdo je obupan, kdo je vdan v usodo... Neka mlajša gospa je od ganjenosti zajokala, pa marsikateremu drugemu so se tudi zalesketale oči. Večinoma sploh niso mogli verjeti, da jih ne prodajamo, da nič nočemo v zameno. Le da se borijo in ne obupajo. Tako kot zdravja tudi stekleničk upanja ne moreš kupiti.
6 komentarjev:
Pridne punce :)
Verjamem, da so bile marsikatere oči lesketajoče. Tudi moje so bile, ko sem jih delila. Je posebna izkušnja, ki te ne more pustiti hladnega.
In prav je tako.
Lepo.
Ponosna sem, da je bila nekje vmes tudi kakšna moja.
thanks for entering my candy ... good luck!
-x-
Zadnja slikica pove vse :)
Škoda,res škoda,da sem bila tisti dan nočna in vas nisem mogla peljat na kavo,bi si jo pošteno zaslužile po tako plemenitem dejanju :) :).
Čudovito delo ste opravile. BRAVO!!!!
Objavite komentar