Obljubila sem si da danes ne bo nobenega: ampak…
Torej: danes sem prvič po petih letih spala celo noč in vstala ob devetih. Nisem ravno tip za zajtrke, tako da sem ga danes z največjim veseljem preskočila, ker sem vedela, da bom lahko jedla kasneje, če bom želela. Privoščila sem si le odlično lubenico.
Nato sem se usedla na kolo in se odpeljala v Mesto na prijeten klepet s Petro, ki ima stojnico na Artmarketu na nabrežju Ljubljanice. Dobila sem čudovitega ptička, ki je že dobil častno mesto v sobici. Hvala Petra! Ptiček ne samo da, je izredno lep in domiseln, ima zame tudi velik simbolni pomen. Že s svojo pojavo, ki sem jo opisala v naslovu, pa tudi, ker ga je izdelala Petra, zelo prijetna oseba, umetnica in Otočanka. Prvič sem dobila osebno darilo umetnice, ki je namenjeno samo meni.
Na tržnici sem nato kupila ribe in odvihrala domov. Malo urejanja in pospravljanja in že je bil čas za kosilo. Glede na to, da je Ata vse pojedel in je bil njegov edini komentar: »Kaj si pa dala v krompir?« (blitvo), mi je uspelo kosilo prav dobro naresti. :)
Popoldne pa sem po zelo dolgem času ustvarjala. Končno sem uspela naresti »predalnik « iz škatlic za štance oziroma izsekančke. Ni ravno estetski, je pa funkcionalen. Ima 51 predalov – 24 iz vžigaličnih škatelc, ostale škatlice sem pa sama naredila. Potrebno je še nekaj fines in bo končan.
Sedajle pa vam pišem ob večerji z domačim kruhom, domačim paradižnikom, malo ementalca, avokada in kozarčkom vrhunskega traminca.
Kegarne
