28 februar 2010

Rešitve dilem


Imam sestro, ki je izredno pedantna in vsako najmanjše odstopanje od popolnosti opazi. V februarju je praznovala rojstni dan in nisem bila čisto prepričana kaj ji naj podarim. Želela sem kaj sama narediti, saj ceni ročno delo, a hkrati sem cvikala, če ji bo všeč. Odločila sem se, da ji podarim "bon" za knjigico. Skratka naj sama pove kakšno ročno narejeno knjigico si želi. A naj bo preprosta s samo platnicami okrašenimi in notri z belimi listi, naj bodo notranji listi s tematiko, katero, a naj kaj izvezem za naslovnico, kako velika naj bo, koliko debela,...?
Dobila pa je tudi dve ogrlici z obeski iz fima. Zopet sem bila v dilemi. Pa sem se odločila, da ji jih nekaj pokažem in naj sama izbere. Zelo prav so mi prišle škatle, ki sem jih imela tudi na bolšjaku na enem od srečanj. Moram reči, da zgleda prav fensi, ko odpreš škatlo in se zasvetijo obeski. Čiso nekaj drugega kot pa če bi jih prinesla v kakšni plastični banjci od sladoleda ali tuperveru (da bi pa za vsak obesek posebej delala škatlico, pa nisem imela časa).

23 februar 2010

Pustimo se presenetiti


Še ena runda obeskov, ki so mi všeč. In potem imam problem, ker bi skoraj vse najraje zase obdržala. Pri tem da tako ali tako ne nosim pogosto nakita.

Pri fimu me zelo navdušuje, da ni odpadka in tako te lahko na koncu presenetijo naključja (z malo pomoči), ki so celo boljša kot pa "originali". No, odvisno od okusa.


Pa še malo igračkanja z novimi pripomočki:


In seveda obvezna steklenička upanja:

20 februar 2010

Tradicija


Končal se je prvi letošnji teden stekleničk upanja v Maxiju. Absolutno ne smem manjkati.
Toplo priporočam, da si preberete tudi objavo od Neže, ki je lepo strnila misli.

In kot se spodobi in veleva tradicija, nas je pot na koncu zanesla v Staro Ljubljano (stekleničke upanja + petek = NTB in breskovo vino).
Že zelo dolgo nisem dobila take doze smeha. Smejala sem se, da so mi solze tekle po licih in vse me je bolelo. Punce moje hvala!

14 februar 2010

Dan v februarju

Ena objavica malo zmetana skupaj, da ne bo blog čisto sameval. Saj ne da nič ne ustvarjam, samo nič pametnega nimam za pokazat. Lahko pa malo opišem včerajšnji dan:
Redki so dnevi, ko jih imam čisto zase in takrat jih hočem do konca izrabiti. Tako sem vstala že ob štirih zjutraj in z Nejcem sva zašibala v Kamniško Belo plezat slap Orglice. Tako zgodaj sva šla, ker sem jaz potem želela še na srečanje otočank v Litijo (pa tudi Nejc je moral biti zaradi svojih otrok zgodaj doma), vendar pa se je malo zavleko. Do slapu sva morala gaziti svež sneg. Slap sva pričakovala, da bo bolje narejen, pa je bil led precej tanek, no ampak vseeno se ga je dalo lepo splezat.
V Litijo potem nisem šla. Saj verjetno bi mi v končni fazi uspelo še ujeti prevoz, ampak se mi ni dalo noreti. No in sem se spravila malo risat.
Obvezen čajček (risba je starejšega datuma):

in glasba. Sicer potem je pri glasbi, ko rišem, dostikrat tako, da se enkrat zavem, da je tišina. CD se je odvrtel, ne da bi se zavedala kdaj. Ko rišem, se prestavim v čisto drugi svet. Sproščujoč. Se mi pa včasih zgodi, da vidim kakšno svojo risbo, sliko in je ne prepoznam. Tako sem bila npr. pred nekaj časa na obisku pri sestrični. V spalnici sem videla sliko tulipanov narejeno z akvareli. "A ti nisem pred približno 15 leti jaz narisala enih rožic? Ma saj vem, da se moje risarije ne dajo primerjati s tem, ampak takrat si na vsak način hotela mojo sliko. Sicer lepo, da me dostikrat vzbodbujaš, ampak imam rada tudi kritiko, ker le tako se lahko kaj naučiš in napreduješ. Saj noben še ni učen prišel na svet. Sej se ne podre svet, če priznaš, da kle si ga pa orenk pobiksal." "Ja, Tanja, kaj ti pa je? To sliko si ti naredila." "?!? Aja?"
Zadnjih nekaj let nisem nič risala in to pogrešam. Nekdaj sem pogosto čečkala na karkoli mi je prišlo pod roke. Ravno zadnjič mi je iz ene knjige padel ven počečkan list papirja. No, za tega se spomnim kdaj je nastal. Ko sem čakala v čakalnici pri zobozdravniku. Skica portreta je bila narejena z eno potezo, brez rediranja v manj kot petih minutah na kos "šmir papirja". Zato pa sem si jo zapomnila.


In tako sem danes najprej malo čečkala, skicirala in poskušala par stvari, nato pa sem se spravila na škrata. Trenutno me namreč precej držijo razne vile in škrati.

Škrata še nisem uspela dokončati. Če delaš z barvami, je zoprno, ker moraš delati pri dnevni svetlobi. Dnevi so pa še vedno precej kratki.

Pa sem za večerjo še malo križkala:

01 februar 2010

Spet migam


V četrtek je bila zopet na sporedu delavnica pri Klavidji. Zdajle sem jih nekaj zapovrstjo spustila mimo, ker nisem imela časa. Tudi tokrat bi jo skoraj spustila, ker sem bila res utrujena (bolnika smo imeli v hiši in posledično zeloooo malo spanja). Res sem bila fuč, potem pa še razni samogovori v smislu: pa kaj ene razpoke v fimo, poglej na net pa se boš zastonj naučila, pa saj si to že v knjigi prebrala, pa... Ja, itak. Pa kaj! Hočem iti uživat v dobro družbo!

Naslednji dan sem se šla malo pucat še v hribe skupaj z Nejcem in Klemenom:




In v soboto polna energije veselo spet fimala:

Naredila sem 8 dokončanih obeskov in 8 nedokončanih. Večinoma sem porabljala koščke klabasic iz delavnice mokume gane. Na sliki je samo klobasica v zgornjem desnem kotu moja, ostale so od drugih punc.