Ko ima hudič mlade

jih ima pa veliko.
Kot da ni že dost vsega s****a, so mi ukradli še kolo. In to ne katerokoli kolo, ampak kolo za katerega sem kar nekaj časa šparala denar in si ga pred nekaj leti kupila za diplomo. Je višjega cenovnega razreda, praktično nov (zaradi otrok je kolesarjenje trenutno bolj na stranskem tiru), pa še nastavek za otroški sedež ima gor. Vedno sem imela neka kolesa iz druge roke, pa mal predelana, pa čudnih geštelov, pa... in sem si vedno želela, da bi imela kolo, ki bi "kar samo letelo". In se mi je zdelo, da diploma je dober izgovor, da se malo "skeširam".
Danes pa sem se odpravila tečt na stadion. Nisem se mogla čisto dobro odločit, a bi vzela mamino ta staro kolo, a moj "ta nov". Odločila sem se za mojega, saj na maminim bremze skoraj ne primejo, če pa že, pa tako obupno cvilijo, da se me sliši pet ulic naprej, pa itak kolo priklenem na ograjo stadiona in ga imam ves čas pred očmi. In sem šla z mojim. Pridem do stadiona, a so imeli tekmo. Kaj pa zdaj? Grem pa na Golovec tečt. Zoprno mi je bilo zaradi kolesa. In to zelo. Pa saj ne bom dolgo, pa še za drog sem ga priklenila. Vsa ponosna in vesela tečem, ker sem tekla bolje od pričakovanj. Polna zanosa in dobre volje pridem dol in... Totalen šok! Kolesa nikjer! Saj ne morem verjet!

In kot da to ni dovolj, mora iti še avto na servis, kljub temu, da je bil na servisu pred enim mesecem, kjer so mu zamenjali servo volan, alternator in še nekaj malenkosti. Zdaj pa je nekaj z bremzami narobe.

Vem, da je takšen izliv pisanja precej neobičajen zame, ampak saj je tudi vse kar se mi dogaja že skoraj znanstvena fantastika. Bom še v vudu začela verjet.