Aprilski obeski 5

Še druga verzija mokume ganeja.

Aprilski obeski 4

Ena verzija mokume ganeja. In tokrat prvič tudi kot kompletek z uhani

Pa še en mal temnejši brez kompletka.

Aprilski obeski 2

Malo igračkanja z ekstruderjem.

To je pa ritka:

Pa še en:

Aprilski obeski 1

Prejšnji teden sem imela na sporedu fimo. Na zgornji slikici je sedaj že klasika: mica shift tehnika s črno obrobo in odtisnjeno štampiljko, na spodnji pa z nekaj variacijami.
"Ta bela" je narejena posebej za zelo simpatično in prijetno punco, ki ima rada svetle barve, še posebej pa odtenke roza in belo. Takoj sem vedela, da bom delala zanjo roza mica shift, samo nato sem imela problem, ker se bele barve za štampiljke zelo slabo vidijo. Pa sem ročno najprej z akrili narisla, pa mi ni bilo preveč vredu in sem šla naknadno čez kar s sakurinim belim pisalom in se je super obnesel. Lepo se prime na fimo in tudi z lakiranjem ni šel dol.

Delitev Stekleničk upanja 2010

Delili smo stekleničke upanja na Pediatrični kliniki v Ljubljani in na Onkološki kliniki.

Neža, veš res je bil vesel tvoje pujse Pepe.

Dve lepotički s tretjo lepotičko.

"Kako, a zastonj je?"

Sami, Sanja, Ana, Klavdija in Tanja.

Zopet zelo lepa izlušnja, čeprav tudi čustveno naporna. Še posebej na pediatriji. Sem bila kar vesela, da sem se lahko na trenutke skrivala za fotoaparatom.

Škrat

Tehnika: akvarel
Velikost: 19 x 26 cm

A se spomnite škrata, ki sem ga risala v februarju? No, končno je narejen.
Pa me že srbijo prsti za naslednja slikanja. Komaj čakam, da se razbohoti cvetje na vrtu, da si bom spet lahko naredila zalogo skic, če že ne kar slik.

Juševa knjigica

Juševa logopedinja si je zaželela, da bi Juš imel beležko v katero bi zapisovali vaje, ki jih mora delati. Zakaj pa mu je ne bi kar sama naredila? Eno tako posebno, ki je nima nobeden. Mogoče bo pa potem kaj rajši vadil.

Ptiček

Sem čisto pozabila, da vam tele še nisem pokazala. Pa naj nam tale ptiček že enkrat pričivka pomlad! Saj imam rada sneg, ampak v Ljubljani ga je pa letos že preveč. Pograšam toploto in zelenje. Smo šli v soboto plezat na Primorsko, natančneje v Črni Kal. In namesto rožic in zelenja nas pričaka sneg! Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi bil tam sneg, sploh pa ne sredi marca.


Hvala Dekca za nagrado! Pa 7 resnic moram povedati o sebi. Ta bo pa težka. Pa vseeno.
1. sem čokoholik. Obožujem čokolado v kakršnikoli obliki. Ker pač vem, da sladkarije niso ravno zdrave in jih ni pametno preveč pojesti, se mi ni takega problema odreči navadni torti, piškotom, bonbonom, samo za to, da si lahko potem privoščim čokolado
2. ljudi moram spoštovati, če ne sem precej nepopustljiva do njih
3. sem trmasta in vztrajna; kar sicer še ne pomeni, da ne spremenim mnenja, ampak mora nekdo res dobro argumentirat in me tako prepričat o nasprotnem
4. ne prenesem rešilca. Če se pelje mimo mene, dobim mehka kolena. Pa se mi do sedaj še nikoli ni bilo potrebno peljati v rešilcu (in upam, da se mi nikoli tudi ne bo treba)
5. zelo cenim odkritosrčnost; zelo visoko cenim ljudi, ki mi povejo v obraz tudi stvar, ki bi me lahko prizadele ali bi lahko bila užaljena. Ker pravzaprav s tem pokažejo spoštovanje do mene, ker menijo da sem dovolj »zrela«. Ali pa se jaz tako potem tolažim ;P :)
6. v osnovni šoli sem gojila ose (pa se na mojo srečo niso izlegle)
7. ne rada se izpostavljam

Rešitve dilem

Imam sestro, ki je izredno pedantna in vsako najmanjše odstopanje od popolnosti opazi. V februarju je praznovala rojstni dan in nisem bila čisto prepričana kaj ji naj podarim. Želela sem kaj sama narediti, saj ceni ročno delo, a hkrati sem cvikala, če ji bo všeč. Odločila sem se, da ji podarim "bon" za knjigico. Skratka naj sama pove kakšno ročno narejeno knjigico si želi. A naj bo preprosta s samo platnicami okrašenimi in notri z belimi listi, naj bodo notranji listi s tematiko, katero, a naj kaj izvezem za naslovnico, kako velika naj bo, koliko debela,...?
Dobila pa je tudi dve ogrlici z obeski iz fima. Zopet sem bila v dilemi. Pa sem se odločila, da ji jih nekaj pokažem in naj sama izbere. Zelo prav so mi prišle škatle, ki sem jih imela tudi na bolšjaku na enem od srečanj. Moram reči, da zgleda prav fensi, ko odpreš škatlo in se zasvetijo obeski. Čiso nekaj drugega kot pa če bi jih prinesla v kakšni plastični banjci od sladoleda ali tuperveru (da bi pa za vsak obesek posebej delala škatlico, pa nisem imela časa).

Pustimo se presenetiti

Še ena runda obeskov, ki so mi všeč. In potem imam problem, ker bi skoraj vse najraje zase obdržala. Pri tem da tako ali tako ne nosim pogosto nakita.

Pri fimu me zelo navdušuje, da ni odpadka in tako te lahko na koncu presenetijo naključja (z malo pomoči), ki so celo boljša kot pa "originali". No, odvisno od okusa.


Pa še malo igračkanja z novimi pripomočki:


In seveda obvezna steklenička upanja:

Tradicija

Končal se je prvi letošnji teden stekleničk upanja v Maxiju. Absolutno ne smem manjkati.
Toplo priporočam, da si preberete tudi objavo od Neže, ki je lepo strnila misli.

In kot se spodobi in veleva tradicija, nas je pot na koncu zanesla v Staro Ljubljano (stekleničke upanja + petek = NTB in breskovo vino).
Že zelo dolgo nisem dobila take doze smeha. Smejala sem se, da so mi solze tekle po licih in vse me je bolelo. Punce moje hvala!

Dan v februarju

Ena objavica malo zmetana skupaj, da ne bo blog čisto sameval. Saj ne da nič ne ustvarjam, samo nič pametnega nimam za pokazat. Lahko pa malo opišem včerajšnji dan:
Redki so dnevi, ko jih imam čisto zase in takrat jih hočem do konca izrabiti. Tako sem vstala že ob štirih zjutraj in z Nejcem sva zašibala v Kamniško Belo plezat slap Orglice. Tako zgodaj sva šla, ker sem jaz potem želela še na srečanje otočank v Litijo (pa tudi Nejc je moral biti zaradi svojih otrok zgodaj doma), vendar pa se je malo zavleko. Do slapu sva morala gaziti svež sneg. Slap sva pričakovala, da bo bolje narejen, pa je bil led precej tanek, no ampak vseeno se ga je dalo lepo splezat.
V Litijo potem nisem šla. Saj verjetno bi mi v končni fazi uspelo še ujeti prevoz, ampak se mi ni dalo noreti. No in sem se spravila malo risat.
Obvezen čajček (risba je starejšega datuma):

in glasba. Sicer potem je pri glasbi, ko rišem, dostikrat tako, da se enkrat zavem, da je tišina. CD se je odvrtel, ne da bi se zavedala kdaj. Ko rišem, se prestavim v čisto drugi svet. Sproščujoč. Se mi pa včasih zgodi, da vidim kakšno svojo risbo, sliko in je ne prepoznam. Tako sem bila npr. pred nekaj časa na obisku pri sestrični. V spalnici sem videla sliko tulipanov narejeno z akvareli. "A ti nisem pred približno 15 leti jaz narisala enih rožic? Ma saj vem, da se moje risarije ne dajo primerjati s tem, ampak takrat si na vsak način hotela mojo sliko. Sicer lepo, da me dostikrat vzbodbujaš, ampak imam rada tudi kritiko, ker le tako se lahko kaj naučiš in napreduješ. Saj noben še ni učen prišel na svet. Sej se ne podre svet, če priznaš, da kle si ga pa orenk pobiksal." "Ja, Tanja, kaj ti pa je? To sliko si ti naredila." "?!? Aja?"
Zadnjih nekaj let nisem nič risala in to pogrešam. Nekdaj sem pogosto čečkala na karkoli mi je prišlo pod roke. Ravno zadnjič mi je iz ene knjige padel ven počečkan list papirja. No, za tega se spomnim kdaj je nastal. Ko sem čakala v čakalnici pri zobozdravniku. Skica portreta je bila narejena z eno potezo, brez rediranja v manj kot petih minutah na kos "šmir papirja". Zato pa sem si jo zapomnila.


In tako sem danes najprej malo čečkala, skicirala in poskušala par stvari, nato pa sem se spravila na škrata. Trenutno me namreč precej držijo razne vile in škrati.

Škrata še nisem uspela dokončati. Če delaš z barvami, je zoprno, ker moraš delati pri dnevni svetlobi. Dnevi so pa še vedno precej kratki.

Pa sem za večerjo še malo križkala:

Spet migam

V četrtek je bila zopet na sporedu delavnica pri Klavidji. Zdajle sem jih nekaj zapovrstjo spustila mimo, ker nisem imela časa. Tudi tokrat bi jo skoraj spustila, ker sem bila res utrujena (bolnika smo imeli v hiši in posledično zeloooo malo spanja). Res sem bila fuč, potem pa še razni samogovori v smislu: pa kaj ene razpoke v fimo, poglej na net pa se boš zastonj naučila, pa saj si to že v knjigi prebrala, pa... Ja, itak. Pa kaj! Hočem iti uživat v dobro družbo!

Naslednji dan sem se šla malo pucat še v hribe skupaj z Nejcem in Klemenom:




In v soboto polna energije veselo spet fimala:

Naredila sem 8 dokončanih obeskov in 8 nedokončanih. Večinoma sem porabljala koščke klabasic iz delavnice mokume gane. Na sliki je samo klobasica v zgornjem desnem kotu moja, ostale so od drugih punc.