Odklop

(pogled proti vzhodu;špička v sredini je Triglav)

Trenutno imam ustvarjalno krizo. Mori me, ker sem morala sprejeti odločitev, ki mi ni všeč. Ampak jesti pač moramo.
Pa da se vsaj malo odklopim, sva včeraj z Natašo šli na Malo Mojstrovko. Po dolgem času sem obrisala prah s turnih smučk. Jupiiiiiiiii! Odličen dan! Sonček, brez vetra, super sneg... Čisti Užitek! :))))

(pogled proti zahodu)

Muce

Zopet knjigice. Tokrat za Mačjelovko, društvo, ki pomaga prostoživečim mačkam. Vsake toliko imajo postavljeno stojnico na kateri prodajajo izdelke od katerih gre ves dobiček za pomoč mucam. Najprej sem jih imela namen še malo okrancljat. Embosirat, vzorček naresti... pa sem si premislila, ker so se muce potem kar nekako izgubile.

Pri nas doma sicer trenutno nimamo mačk, ampak na Rudniku smo imeli Carlosa. Ta je bil prava pojava. Ni bil čisto pri pravi. Včasih se je brez razloga zaletaval v zid in tudi ko si ga božal je bil to pravi adrenalinski podvig (no mal pretiravam). Zelo rad je dajal buce in se ti nato namestil v naročje, kjer je veselo predel. Nato pa kar naenkrat, čisto nepričakovano, ti je zasadil kremplje v noge in te ugriznil, pri tem da je še sekundo prej zadovoljno predel in tud ti nisi naredil nobenega nepričakovanega giba.
Zelo dobro se spomnim ene poletne noči, kmalu po tem, ko sem prišla na Rudnik. Z Urbanom sva imela rezidenco v pritličju, kjer sva poleti imela ponoči odprta balkonska vrata. Spala sva na raztegnjenem kavču. Sredi noči se meni naenkrat zazdi, da nisva sama. Zaspano odprem oči in s kotičkom očesa zagledam veliko črno senco, ki se plazi od vrat h kavču. V trenutku odprem oči in v tistem me neki velikega črnega kosmatega napade v glavo. Zakričim. Nepopisljiva groza! Urban prižge luč in me seznani s Carlosom. Revež ubogi se je prišel pocrtljat in mi je iz vrha (iz naslonjala) kavča samo buc dal.
Nekaj let kasneje je umrl. Od vsega. Imel je mačji AIDS in še marsikaj drugega. Med drugim je bil uradno na strogi dietni prehrani. Kupovali smo mu posebne konzervice pa briketke drage kot žafran. Ampak on si je kljub našemu trudi kar sam sestavljal jedilnik. Največkrat je imel miši, pa ptičke, prava poslastica je bila pa Maxova hrana. Kuža Max, če je bil zraven Carlos, se ni prej pritaknil hrane dokler se ni Carlos najedel. Ja, Max ta je bil tudi pojava. Vam moram povedati njegovo zgodbo, ker je res nekaj posebnega. Vedno, ko kdo reče tega se pa res ne da naresti ali odnehaj, se spomnim na Maxa.
Še fotka Carlosa oziroma Karoline kot smo ga ljubkovalno tudi klicali.

Knjigica s filcem

Med novoletnimi prazniki sem imela obdobje knjigic. S tole sem pocrtljala sebe. Preprosta. Namenjena je pogostemu prenašanju okrog in zapisovanju umotvorov, ki se mi porodijo ravno takrat, ko nimam ničesar pri sebi za pisati. Zato sem jo tudi oblekla v filc, da je bolj trpežna (metuljčka sta pa tudi iz blaga).
Samo nasvet, če bo katera tudi delala s filcom in BIA: Sama mašinca zelo lepo zluknja filc, vendar pa nastane problem, ker na vogalih, kjer pride več plasti filca, ne moreš stlačiti platnice v BIA. Preširoka je. Varianta je, da je platnica toliko večja, da vogali gledajo ven iz reže, ker če je samo sendvič 1plast filca – lepenka – 1 plast filca, pa gre notri.

Sunshine award

Sonja in Neža sta mi podarili nagrado. Hvala!
Podariti jo moram naprej 12 blogerkam, kar ni mačji kašelj. Zelo težka odločitev izbrati SAMO 12. Spremljam precej blogov, čeprav ne puščam pogosto komentarjev. Ampak to še ne pomeni, da vas ne občudujem in se slinim po vaših izdelkih. Včasih res ne pogledam vsaki dan, zato pa potem ko utegnem vse za nazaj poslinim.
Pa jih naštejmo 12:
Vladuška
Maja
Bojamoja
Renata
Alenka
Snowflake
McCrafty
Petra
Tina
Suzy
Nataša
Marička
Ampak jaz bi jih še naštela !

Cvetllični knjižni koledarčki

A nisem nekaj objav prej trdila, da nad serijami pa res nisem navdušena? No, ja pa saj so samo štiri. Žal fotografije niso najboljše, ker so slikane ob enih ponoči. Po stari navadi sem končevala tik pred zdajci, čeprav je ideja za knjigice zorela že od poletja. Želela sem narediti knjigice, ki bi bile nekaj posebnega, a hkrati pa naj ne bi imele preveč »štrlečih« dodatkov. Ti se namreč vse preradi odlepijo, strgajo ali kako drugače poškodujejo. In sem naredila tako naslovnico:

Knjigice so dobile vzgojiteljice od Juša in Gala v vrtcu. V celoti so knjigice v stilu cvetlic. Prva notranja stran je okrašena z njihovimi imeni iz piškotkov (je letos pač piškotkovo novo leto) in cvetkami, ki uhajajo iz cvetlične kuvertice.

Tudi vse nadaljnje strani so okrašene s cvetki. Vsak mesec ima svojo cvetlico. Upam, da si lahko predstavljate koliko štempljanja je bilo (12 mesecev v štirih knjigicah obojestransko poštemljanih = 96 strani). Prvič v življenju, da me je prijel krč v prste na roki. Sicer pa je zasnova knjigice taka, da je na eni strani koledarček, na drugi pa žepek za listke z idejami za darila, opravili…

Ko sem imela vse že narejeno, samo še z BIA sem jih morala dati skupaj,pa… Postavila sem prvo rundo notranjih listov in stisnila luknjač, v tistem pa se mi listi premaknejo in nisem takoj opazila. Vse je šlo narobe. Ko potegnem liste ven, sem se lahko samo še sesedla in se zjokala. Toliko dela, materiala… ! Ko sem se pomirila, sem nato kljub temu knjigice skončala in jih zavila, tudi uničeno. Adrijani sem pa obljubila, da ji po novem letu, ko bom imela čas, naredim novo.

Ker nimam boljše podrobnejše fotografije naslovnice, naj postopek opišem ob enem izmed prototipov, ki je nastal ko sem še izumljala postopek.

Najprej sem z VersaMark blazinico odtisnila metulja in ga zapekla z Enhanced Perl Red embosing prahom . Nato sem ga prekrila z masko in odtisnila sredinski medaljonček (na temle prototipu nisem naredila maske tudi za metuljčkove tipalke in se kar nekako izgubijo, na ostalih sem nato delala masko tudi za tipalke). Medaljonček je narejen z Firecraker embosing prahom. Sledilo je suho embosiranje s šablonco rožica/srček od Marianne design. In za konec sem »pobarvala« še z VersaMark penom vmesni prostor med medaljončkom in okvirjem iz suhega embosinga, ter ga posula s Firecraker embosing prahom. In tukaj pride zanimiv efekt. Versamark pisalo ni tako lepljivo kot blazinica Versamark, zato se prime gor le najdrobnejši embosing prahec večji delci pa odpadejo.

Oknčka

In kakšna okna se bodo nam odpirala naslednje leto? Upam, da boljša.

Želim vam vsem, da se vam odpre veliko novih oken s prečudovitim razgledom! Srečno!

Piškotki 2

Še vedno piškotki, a v nekoliko drugačnem stilu. Modro osnovo sem vroče embosirala z belim prahom in gor nalepila z blazinicami za 3D piškotke. Zlato embosirani vzorčki (hvala Škrga!) so odtisnjeni na največji piškotek, moder piškotek pa je le okvirček nalepljen na največjiga.

Piškotki

Zelo nerada delam ene in iste voščilnice (pa tudi kaj drugega) in če se že odločim za eno temo potem poskušam narediti čimveč variacij. Za letošnje božične praznike sem se odločila za "piškotke".

Archie za Juša in okrasek za vas

Navajena sem, da vedno delam za druge. Pred časom pa, ko sem se zopet spravila križkat, me je Juš (štirletnik) presenetil, ko je rekel, da bi on tudi imel "tako slikco". No in tako je tale medvedek Archie nastal samo zanj. Delala sem ga res z veseljem, ker sem vedela da bo zanj. Ponavadi se mi pri vzorčkih, ki imajo obrobo "prosto po Prešernu" (to je, da ne sledijo robom kvadratka ampak po vmesnih nitkah pod čudnimi koti) pogosto delo ustavi. Tako je bilo npr. tudi pri temle ježku. Križce sem imela že skončane, že polovico obrobljeno, pa se mi je pri kitari ustavilo. Prav uprlo se mi je. Pol leta je stal in mi vzbujal slabo vest. Ko pa sem se končno ga spravila dokončati, je bil narejen v par urah.

Vam pa podarjam v uporabo načrt za novoletni okrasek (kako zgleda izgotovljen lahko vidite v prejšnji objavi, to je tisti v smrečici):

Lahko ga uporabite zase, za druge, za prodajo... Da se vsaj malo oddolžim vsem, ki pogosto delijo z nami svoje načrte, tehnike po internetu in sem se od njiih že marsikaj naučila.

Številke prejic nisem pisala zraven, ker je v bistvu vseeno (tudi moje so od različnih firm), važno je le da so trije odtenki rdeče (ali katere druge barve) - svetla, temenjša in najtemenejša in dva odtenka bele - normalna bela in rahlo siva oziroma zamazana bela. Priporočam tudi uporabo zlatega metalic sukanca (moj je od Madeire,ki ga ponavadi uporabljam za pickpoint) s katerim šivate črte na stiku bele in rdeče.

Okrasek sem risala v programu PaternMaker for CrossStitch. Z njim je res preprosto risati in si izmišljevati nove vzorce. Včasih pa mi pride prav tudi, ko želim popraviti/spremeniti že izgotovljen vzorec. Tako sem se npr. pri vzorčku s pikapolonicami uštela pri štetju za en kvadratek in bi taspodnja pikapolonica prišla deformirana. Večino dotedanjega dela (skoraj celo skodelico in del pikapolonice) bi morala podreti. Tako pa sem vzorček samo vnesla v program in vizualno spreminjala križke kjer sem še lahko (približno po diagonali).

Zakaj ne rabim hroščka oz. Na krilih domišlije

Imam tole:


In dobim tole:

Pa še za nekaj različnih uporab šablonce imam zamisli, ampak če bi še na tiste čakala, da jih dokončam, bi predolgo trajalo. Kdaj drugič.

PS: Če mi pa kdo vseeno podari hroščka, ga z največjim veseljem vzamem. :))))))

Nagrada in Pandora

Hvala Snowflake za nagrado!

Navodila so kratka in jedernata: za odgovor na vprašanja lahko uporabiš le ENO besedo (če le gre).

1. Kje je tvoj mobilni telefon? v torbici
2. Tvoji lasje? rastejo
3. Tvoja mama? delavna
4. Tvoj oče? se umirja
5. Najljubša hrana? sadje
6. Sanje pretekle noči? prijetne
7. Najljubša pijača? voda
8. Tvoje sanje/cilj? Ašenbrener
9. V katerem prostoru si? multifunkcijskem
10. Tvoj hobi? me pomirja
11. Tvoj strah? prevelik
12. Kje želiš biti čez 6 let? v svojem stanovanju
13. Kje si bila včeraj zvečer? doma
14. Nekaj, kar nisi? hinavec
15. Mafini? njami
16. Na spisku želja? je predolg
17. Kje si odraščala? v mestu
18. Kaj si počela nazadnje? pojasnevala
19. Kaj imaš oblečeno? službeno sproščeno
20. Tvoj TV? a ga rabim?
21. Ljubljenčki? Tchani
22. Prijatelji? veliko vredni
23. Tvoje življenje? pestro
24. Tvoje razpoloženje? je bilo že bolje
25. Pogrešaš koga? ja
26. Avto? mi služi
27. Nekaj, česar ne nosiš? podvezic
28. Najljubša trgovina? ebay
29. Najljubša barva? jih je več
30. Kdaj si se nazadnje smejala? danes
31. Nazadnje jokala? pred petimi dnevi
32. Najboljši prijatelj? predaleč
33. Kraj, kamor se stalno vračaš? hribi
34. Facebook? ja
35. Kje najraje ješ? doma

In kot zvesta bralka frišnega širim glas o Pandori. Se splača. Brat Frišno in dobit Pandoro.

Fotomodel

Že nekaj časa se intenzivno ukvarjam s pisanjem prošenj za službo, saj mi decembra poteče moj "določeni čas". In čeprav se trudijo, da bi me nekako uspeli še naprej zaposliti, sem že obupala, ker od združitve naprej to ni več odvisno od nas, ampak nekoga, ki sploh še nikoli ni bil pri nas (?!?).
No in ko sem se zadnjič zagledala na naslovnici revije, me je popadel preblisk, da napišem v prošnjo med delovne izkušnje - fotomodel. Zakaj pa ne? Če folk piše v prošnje vsega in svašta. Sigurno bi me na kakšen razgovor več povabili. Sicer si potem raje ne predstavljam njihovih obrazov, ko bi me zagledali: "Hm, ja, gospa, a ste vi prišli na pravi naslov? Veste čakamo nekoga drugega." Ok, si delam krivico, naslovili bi me gospodična, ne gospa, ker mi še noben ni prav prisodil let. Ampak razočarani bi pa vsekakor bili.
V karieri fotomodela se lahko celo pohvalim s svojo celostransko sliko v Playboyu. Sliši se fajn, ampak preden začnete brskati po svojih starih zalogah Playboyev naj vam namignem, da moj fotograf ni Bravničar. Je pa včasih prav pestro pozirati. Tako je bilo treba enkrat na hitro poslikati nekaj novo opremljenih plezališč, pa ni bilo nobenega, ki bi me varoval. Pa sva se z Urbanom vseeno odpravila. Nato sva naredila tako, da sem jaz zavezala vozel v enega od sistemov, si pustila nekoliko vrvi in plezala naprej. To pomeni, da me noben ni dinamično varoval in če bi padla, se ne bi čisto v podenj odpelala, potolkla bi se pa lahko kar fajn. Plezala sem eno kar zahtevno smer, da me je pošteno navijalo (pa še psiha je svoje dodala). Nakar je prišla v izbor za objavo samo fotka, ki jo je naredil tako malo sproti, ko dobro stojim in si namakam roko v magnezij, da bom začela plezat.

Ja in tudi trenutno je tako, da mi dostikrat pade na misel: Zakaj sem se pa potem matrala?

Vilinčica

Saj verjetno vse prepoznate iz kakšnih delčkov je narejena voščilnica, naj dodam samo, da je levi rob narejen s štanco od Woodwarea, beli embosing v desnem delu pa z delom šablonce English embossing od Marianne Design.