Pomladni travnik

Včeraj sem hodila čez čudoviti travnik po pobočjih v bližini rojstne hiše Jurija Vege. Visoka nepokošena trava polna raznovrstnega cvetja, žužkov in metuljčkov. Prava paša za oči. Čisto nekaj drugega kot pa današnji dolinski travniki.

Variacije

Še malo variacij. Brez suhega embosinga skoraj ne gre.

Teglc

Uf, sem lena zadnje čase za objavljat. Pa recimo, da je kriva spomladanska utrujenost. Čeprav, če sem čisto iskrena so objave skope, ker se mi zdi, da nimam nič pametnega za pokazat. Nič izvirnega. Pač variacije na že videne stvari. Ni časa, pa trenutno so bolj druge stvari v ospredju.

Torbica

Spet malo papirčkanja. Tale torbica je bila sicer narejena že pred dobrim mesecem, pa pravzaprav ne vem čisto dobro zakaj je nisem že prej pokazala. Dobil jo je moj novi nečak skupaj s čestitko, ki pa sem jo žal pozabila poslikati. V torbici je bil shranjen slinček. Moram reči, da mi je všeč in res veliko dela je notri (enaki motiv je tudi na drugi strani vključno s pikpointom), ampak ni bil pa ravno nek miselni izziv. Delana je namreč točno po šablonci Marianne Design.

Pomladna razcvetanja

Pa je za mano. Otvoritev moje fotografske razstave v Knjižnici Fužine namreč.

Do sedaj ste itak že pogruntal, da besede niso ravno moja vrlina in zato bom tokrat izkoristila priložnost in si sposodila izsek iz nagovora M.K. ob otvoritvi:

"Fotografije T.J. so cvetni svet. Barve. Kot pri svoji drugi ljubezni - plezanju, tudi tu ne izbira uhojenih poti. Tako, po celem gre. Med travnata stebla, med plevele in cvetove. In v vsem tem razkošju, ki jo obdaja v tistem trenutku, opazi detajl. naj bo to čebela, ki seda na pestič, ali pa trepetanje stebla v vetru. Tako nastane njena fotografija: minimalistična, natančna, detajlistična. Cvet in svet tak kot je, če ga gledaš skozi objektiv njenega očesa..."



Poleg velikih razstavljenih fotografij sem naredila tudi voščilnice z majhnimi fotkami. Da bi vsako tukaj kazala jih je preveč. Ena skupinska:


Za spremljavo sem naredila še knjigo vtisov:

Aprilski obeski 5

Še druga verzija mokume ganeja.

Aprilski obeski 4

Ena verzija mokume ganeja. In tokrat prvič tudi kot kompletek z uhani

Pa še en mal temnejši brez kompletka.

Aprilski obeski 2

Malo igračkanja z ekstruderjem.

To je pa ritka:

Pa še en:

Aprilski obeski 1

Prejšnji teden sem imela na sporedu fimo. Na zgornji slikici je sedaj že klasika: mica shift tehnika s črno obrobo in odtisnjeno štampiljko, na spodnji pa z nekaj variacijami.
"Ta bela" je narejena posebej za zelo simpatično in prijetno punco, ki ima rada svetle barve, še posebej pa odtenke roza in belo. Takoj sem vedela, da bom delala zanjo roza mica shift, samo nato sem imela problem, ker se bele barve za štampiljke zelo slabo vidijo. Pa sem ročno najprej z akrili narisla, pa mi ni bilo preveč vredu in sem šla naknadno čez kar s sakurinim belim pisalom in se je super obnesel. Lepo se prime na fimo in tudi z lakiranjem ni šel dol.

Delitev Stekleničk upanja 2010

Delili smo stekleničke upanja na Pediatrični kliniki v Ljubljani in na Onkološki kliniki.

Neža, veš res je bil vesel tvoje pujse Pepe.

Dve lepotički s tretjo lepotičko.

"Kako, a zastonj je?"

Sami, Sanja, Ana, Klavdija in Tanja.

Zopet zelo lepa izlušnja, čeprav tudi čustveno naporna. Še posebej na pediatriji. Sem bila kar vesela, da sem se lahko na trenutke skrivala za fotoaparatom.

Škrat

Tehnika: akvarel
Velikost: 19 x 26 cm

A se spomnite škrata, ki sem ga risala v februarju? No, končno je narejen.
Pa me že srbijo prsti za naslednja slikanja. Komaj čakam, da se razbohoti cvetje na vrtu, da si bom spet lahko naredila zalogo skic, če že ne kar slik.

Juševa knjigica

Juševa logopedinja si je zaželela, da bi Juš imel beležko v katero bi zapisovali vaje, ki jih mora delati. Zakaj pa mu je ne bi kar sama naredila? Eno tako posebno, ki je nima nobeden. Mogoče bo pa potem kaj rajši vadil.

Ptiček

Sem čisto pozabila, da vam tele še nisem pokazala. Pa naj nam tale ptiček že enkrat pričivka pomlad! Saj imam rada sneg, ampak v Ljubljani ga je pa letos že preveč. Pograšam toploto in zelenje. Smo šli v soboto plezat na Primorsko, natančneje v Črni Kal. In namesto rožic in zelenja nas pričaka sneg! Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi bil tam sneg, sploh pa ne sredi marca.


Hvala Dekca za nagrado! Pa 7 resnic moram povedati o sebi. Ta bo pa težka. Pa vseeno.
1. sem čokoholik. Obožujem čokolado v kakršnikoli obliki. Ker pač vem, da sladkarije niso ravno zdrave in jih ni pametno preveč pojesti, se mi ni takega problema odreči navadni torti, piškotom, bonbonom, samo za to, da si lahko potem privoščim čokolado
2. ljudi moram spoštovati, če ne sem precej nepopustljiva do njih
3. sem trmasta in vztrajna; kar sicer še ne pomeni, da ne spremenim mnenja, ampak mora nekdo res dobro argumentirat in me tako prepričat o nasprotnem
4. ne prenesem rešilca. Če se pelje mimo mene, dobim mehka kolena. Pa se mi do sedaj še nikoli ni bilo potrebno peljati v rešilcu (in upam, da se mi nikoli tudi ne bo treba)
5. zelo cenim odkritosrčnost; zelo visoko cenim ljudi, ki mi povejo v obraz tudi stvar, ki bi me lahko prizadele ali bi lahko bila užaljena. Ker pravzaprav s tem pokažejo spoštovanje do mene, ker menijo da sem dovolj »zrela«. Ali pa se jaz tako potem tolažim ;P :)
6. v osnovni šoli sem gojila ose (pa se na mojo srečo niso izlegle)
7. ne rada se izpostavljam