Dan v februarju

Ena objavica malo zmetana skupaj, da ne bo blog čisto sameval. Saj ne da nič ne ustvarjam, samo nič pametnega nimam za pokazat. Lahko pa malo opišem včerajšnji dan:
Redki so dnevi, ko jih imam čisto zase in takrat jih hočem do konca izrabiti. Tako sem vstala že ob štirih zjutraj in z Nejcem sva zašibala v Kamniško Belo plezat slap Orglice. Tako zgodaj sva šla, ker sem jaz potem želela še na srečanje otočank v Litijo (pa tudi Nejc je moral biti zaradi svojih otrok zgodaj doma), vendar pa se je malo zavleko. Do slapu sva morala gaziti svež sneg. Slap sva pričakovala, da bo bolje narejen, pa je bil led precej tanek, no ampak vseeno se ga je dalo lepo splezat.
V Litijo potem nisem šla. Saj verjetno bi mi v končni fazi uspelo še ujeti prevoz, ampak se mi ni dalo noreti. No in sem se spravila malo risat.
Obvezen čajček (risba je starejšega datuma):

in glasba. Sicer potem je pri glasbi, ko rišem, dostikrat tako, da se enkrat zavem, da je tišina. CD se je odvrtel, ne da bi se zavedala kdaj. Ko rišem, se prestavim v čisto drugi svet. Sproščujoč. Se mi pa včasih zgodi, da vidim kakšno svojo risbo, sliko in je ne prepoznam. Tako sem bila npr. pred nekaj časa na obisku pri sestrični. V spalnici sem videla sliko tulipanov narejeno z akvareli. "A ti nisem pred približno 15 leti jaz narisala enih rožic? Ma saj vem, da se moje risarije ne dajo primerjati s tem, ampak takrat si na vsak način hotela mojo sliko. Sicer lepo, da me dostikrat vzbodbujaš, ampak imam rada tudi kritiko, ker le tako se lahko kaj naučiš in napreduješ. Saj noben še ni učen prišel na svet. Sej se ne podre svet, če priznaš, da kle si ga pa orenk pobiksal." "Ja, Tanja, kaj ti pa je? To sliko si ti naredila." "?!? Aja?"
Zadnjih nekaj let nisem nič risala in to pogrešam. Nekdaj sem pogosto čečkala na karkoli mi je prišlo pod roke. Ravno zadnjič mi je iz ene knjige padel ven počečkan list papirja. No, za tega se spomnim kdaj je nastal. Ko sem čakala v čakalnici pri zobozdravniku. Skica portreta je bila narejena z eno potezo, brez rediranja v manj kot petih minutah na kos "šmir papirja". Zato pa sem si jo zapomnila.


In tako sem danes najprej malo čečkala, skicirala in poskušala par stvari, nato pa sem se spravila na škrata. Trenutno me namreč precej držijo razne vile in škrati.

Škrata še nisem uspela dokončati. Če delaš z barvami, je zoprno, ker moraš delati pri dnevni svetlobi. Dnevi so pa še vedno precej kratki.

Pa sem za večerjo še malo križkala: