Končno mi je uspelo dokončati vsaj eno knjigico z bind-it-all mašinco. Sicer imam kar nekaj "knjigic" zluknjanih, samo jih moram še do konca sestaviti (vsaki še kaj fali na naslovnici). Ampak za tole je pa očitno bila kar močna motivacija, da je narejena. Namenjena je zapisovanju mojih plezalnih vzponov. Ja, spet prihaja v ospredje plezanje. Sedaj imam namreč kakšen dan frej in si lahko privoščim, da grem uživat v plezanju. Sem brskala po starih zapisih in ugotovila, da plezam že 17 let. No zadnjih 5 let zelo malo. Enostavno mi ni užitek, da se mi tamal(adva) dereta pod smerjo in me kličeta. Če smo skupaj se raje njima posvetim. Da bi se jih pa kar tako "znebila" (beri: dala v varstvo), samo za to, da grem egoistično uživat, pa tudi ne morem. Moram pa priznati, da ni najlažje se spet spraviti nazaj plezat. Forma je precej na dnu, pa tudi, vsaj zadnjih deset let, sem bila zelo razvajena kar se tiče plezanja. Vedno sem imela na voljo soplezalca v vrhunski formi, ki je vse poznal in vse splezal. Ni mi bilo potrebno skrbeti, da najdem plezališče, da se odločim za pravo smer, da zlezem smer naprej... Sedaj ne dobim skoraj nobenega za plezat (vsaj, da bi bil boljši in bi poznal smeri). Vsa odgovornost je na meni. Naporno. Pa zanimivo kako se spremeni percepcija plezališča. Tako npr. sem imela v spominu en sektor v plezališču Napoleonica (v Italiji pri Prošeku), kjer sem nazadnje plezala pred tremi leti, da je zelo super. Pa sva se s kolegico odpravili tja in sem dobila pošteno lekcijo. Smeri so bile ocenjene precej na oštro (se pravi težje kot bi pričakoval glede na oceno), v spodnjih najtežjih in najnevarnješih delih zelo zlizane, pa še svedrovci (kamor vpenjaš komplete in vrv) so bili zelo narazen (kar zna biti če plezaš naprej in padeš nevarno). In zakaj sem torej imela sektor za super? Ker je spodaj super za otroke za igrat. In če je za njih super, potem je vse super.
No, malo sem zašla. Ja, knjigica torej. Naslovnica je narejena iz fima z mica shift tehniko. Najprej sem naredila preliv med zlato in belo, ki pa se žal ne vidi dobro. Nato sem odtisnila in porezala relief, kar mi je vzelo precej časa. Na koncu sem še odtisnila z versafine blazinico metuljčka in polakirala. BIA zelo lepo luknja fimo. Skoraj gre lažje kot skozi papir, čeprav je res da mi je ta runda pečenja prišla zelo mehka in gumijasta kljub temu da sem pekla na 110°C več kot pol ure.
11 komentarjev:
O plezanju se mi tudi sanja ne, tako da ni kaj komentirat.. je pa zato platnica knjigice super. Velika..
Si platnice naredila samo iz fima, nič lepenke ali papirja zraven? Me mika poskusit, samo časa ni :))))
Knjigica izgleda naravnost fantastično in želim ti, da bo v njej tudi veliko lepih plezalnih utrinkov.
Knjigica iz fime...plezanje...kar šokiraš danes.No, priznam: pozitivno.
Knjigica je fenomenalna in namen za katerega je narejena tudi. Uspešno plezanje in fimanje še naprej.
Super platnice :) metuljček pa jih še polepša :))
Zanimivo fimo ustvarjanje je zadnje čase pri tebi :) Preliv se prav lepo vidi, in knjigica je čudovita.
Glede plezanja pa; lepo, da si vzameš čas zase, imata tudi tamaladva potem več od tebe, ko prideš domov sproščena in zadovoljna po razmiganem dnevu :) Forma bo pa že prišla nazaj, pa še kakšen seksi plezalec z dolgimi mišicami zraven mogoče ;)
Hvala!
Knjigica je pa velikosti cca 12x14 cm. Platnice sem tokrat nalepila na tanek karton, ker mi je fimo res zelo gumijast prišel. Je pa tako, da dvojna najširša debelina fima pri Pašta mašini (imam Titanio)ne gre v režo za luknanje, če je pa enojna debelina je pa še nekaj prostora zraven za luknanje.
Super knjigica, zelo mi je všeč in le glej, da boš zdaj veliko plezala, da bo hitro polna :-)
O plezanju nimam pojma. Vsaka čast, da se spraviš kaj takega počet. :) Knjigica je pa fantastična.
O tolele tvoje plezanje u Fimu pa prou super zgleda!...me veseli, da si na pravi poti in da se boš kmalu privezala na svoje kline, splezala po svoji steni in osvojila svoj lastni vrh! Želim ti, da se ob malih zdrsih ujamejo kake fejstne mišice!
naucil veliko
Objavite komentar