30 junij 2009

Darilo vzgojiteljicama



Ob koncu šolskega leta je Juš nesel vzgojiteljicama v vrtcu leseni škatlci s čokoladnimi bonbončki. Škatlici sta kupljeni, jaz pa sem izvezla žafran in tulipan. Na začetku sem imela idejo, da bi škatlici obdelala z "razpokami". Ker tega nisem še nikoli počela, sem najprej poskušala na kosu odpadnega lesa. Skoraj cel teden sem porabila, da sem pogruntala najboljšo varianto za lepe razpoke. Poskusila sem namreč vse mogoče, na moker medij za razpoke, na pol suh, na suh, s fenom, s čopičem, z gobico... Na koncu so mi najlepše razpoke prišle, če sem delala z gobico in akrilnimi barvami na popolnoma suh medij za razpoke (sušil se je čez noč) in da sem samo z eno potezo barve šla čez medij. Vsa vesela se končno spravim na škatlico in dobim kar lepe razpoke (z izjemo ene strani) in ko končno hočem še vstaviti vezenje se mi škatlica noče odpreti. Grrrrrrr... Zlepila se mi je skupaj. Poskusila sem jo odpreti z olfa nožem in sem se zraven še pošteno urezala. Pustila sem jo raje pri miru za nedoločen čas in sem raje vzela druge škatlice, ki sem jih pustila kar naravne, le polakirala sem jih.

6 komentarjev:

Alenka pravi ...

Lepo darilo. Vezenje je lepo, pa naraven les je bolje kot pa z razpokicami, vsaj jaz tako mislim.

McCrafty pravi ...

Meni so prav vešč takpne kot so, naravne. Lepo darilce in ideja za zapomnit :)

hali pravi ...

Prekrasno darilo!

Suzy pravi ...

Zelo lepi škatlici. Tudi brez razpok. No, saj bi barva tukaj najbrž vse pokvarila :)

BojaMoja pravi ...

Meni sta tudi takšni naravni bolj všeč :)

Sonja pravi ...

Čudoviti sta :) Verjetno je tako bolje, da sta naravni, saj prideta vezena motiva bolj do izraza.