Zelo rada rišem. Pred leti sem risala veliko več, sedaj pa nimam časa. Najraje rišem s svinčnikom, ogljem in akvarelnimi barvicami. Slednjih se mi je nabralo kar nekaj. Vedno sem jih prekladala po različnih puščicah, jih vsakič sproti soritrala po mizi in izgubljala čas. Sem pa zadnjič dobila idejo na Otoku zakladov, mislim, da pri Sončku, ki je imela barvice na dolgem traku vsako v svojem žepku. Ker se mi je zdelo, da bi s tako izvedbo porabila preveč prostora, sem se raje kot za žepke odločila za elastiko. Da pa ne bi bilo tako pusto, sem na zunanji strani s servietno tehniko okrasila z rožicami.Na tem mestu bi dodala še moja opažanja glede akvarelnih barvic. Najbolj so mi všeč tiste od Caran d' Ache. Za barvanje so mehke, puščajo lepo sled in tudi po obdelavi z vodnim čopičem se barva lepo razlije, ne da bi se kopičila in posamezne poteze barvice se zabrišejo. Tudi Derwentove niso slabe. Vendar se včasih poteze barvice po obdelavi z vodnim čopičem čisto ne zabrišejo. Poleg tega nekatere barvice že v osnovi ne »rišejo lepo«, kar pa je morda lahko le napaka serije. Občutek je, kot da je del v minci, ki ne paše tja. Zelo bogate saturirane barve imajo Conte barvice. Vendar je pri barvanju potrebno paziti, da ne pritiskaš premočno ob podlago, ker se nato poteze s čopičem ne zabrišejo dobro. Poleg tega, se barva rada kopiči na čopiču in jo odnaša na drugo mesto, da lahko v končni fazi dobiš rob, kar pa ni vedno zaželjeno. Niso pa mi všeč akvarelne barvice od Bruynzeela. Po obdelavi z vodnim čopičem se namreč poteze barvice zelo slabo zabrišejo. Premalo so topljive. Presenečena sem bila, ko sem pred nekaj dnevi opazila, da ima Sakura pokroviteljstvo nad Bruynzeelom. Z ostalimi Sakurinimi pisali sem namreč zelo zadovoljna. Je pa res, da so moje akvarelne barvice v večini starejše od 10 let in lahko, da se je v tem času kvaliteta pri Bruynzeelu popravila.
Akvarelne barvice od leve proti desni: Caran d' Ache, Conte, Derwent, Bruynzeel.
Pa še dve sliki narisani z akvarelnmi barvicami (originalna sta format A3). Prva je prerisana iz knjige Anne Geddes Down in the Garden, druga pa iz slikce velikosti 3x5cm iz enega zelo starega kataloga.
