Zakaj ne rabim hroščka oz. Na krilih domišlije

Imam tole:


In dobim tole:

Pa še za nekaj različnih uporab šablonce imam zamisli, ampak če bi še na tiste čakala, da jih dokončam, bi predolgo trajalo. Kdaj drugič.

PS: Če mi pa kdo vseeno podari hroščka, ga z največjim veseljem vzamem. :))))))

Nagrada in Pandora

Hvala Snowflake za nagrado!

Navodila so kratka in jedernata: za odgovor na vprašanja lahko uporabiš le ENO besedo (če le gre).

1. Kje je tvoj mobilni telefon? v torbici
2. Tvoji lasje? rastejo
3. Tvoja mama? delavna
4. Tvoj oče? se umirja
5. Najljubša hrana? sadje
6. Sanje pretekle noči? prijetne
7. Najljubša pijača? voda
8. Tvoje sanje/cilj? Ašenbrener
9. V katerem prostoru si? multifunkcijskem
10. Tvoj hobi? me pomirja
11. Tvoj strah? prevelik
12. Kje želiš biti čez 6 let? v svojem stanovanju
13. Kje si bila včeraj zvečer? doma
14. Nekaj, kar nisi? hinavec
15. Mafini? njami
16. Na spisku želja? je predolg
17. Kje si odraščala? v mestu
18. Kaj si počela nazadnje? pojasnevala
19. Kaj imaš oblečeno? službeno sproščeno
20. Tvoj TV? a ga rabim?
21. Ljubljenčki? Tchani
22. Prijatelji? veliko vredni
23. Tvoje življenje? pestro
24. Tvoje razpoloženje? je bilo že bolje
25. Pogrešaš koga? ja
26. Avto? mi služi
27. Nekaj, česar ne nosiš? podvezic
28. Najljubša trgovina? ebay
29. Najljubša barva? jih je več
30. Kdaj si se nazadnje smejala? danes
31. Nazadnje jokala? pred petimi dnevi
32. Najboljši prijatelj? predaleč
33. Kraj, kamor se stalno vračaš? hribi
34. Facebook? ja
35. Kje najraje ješ? doma

In kot zvesta bralka frišnega širim glas o Pandori. Se splača. Brat Frišno in dobit Pandoro.

Fotomodel

Že nekaj časa se intenzivno ukvarjam s pisanjem prošenj za službo, saj mi decembra poteče moj "določeni čas". In čeprav se trudijo, da bi me nekako uspeli še naprej zaposliti, sem že obupala, ker od združitve naprej to ni več odvisno od nas, ampak nekoga, ki sploh še nikoli ni bil pri nas (?!?).
No in ko sem se zadnjič zagledala na naslovnici revije, me je popadel preblisk, da napišem v prošnjo med delovne izkušnje - fotomodel. Zakaj pa ne? Če folk piše v prošnje vsega in svašta. Sigurno bi me na kakšen razgovor več povabili. Sicer si potem raje ne predstavljam njihovih obrazov, ko bi me zagledali: "Hm, ja, gospa, a ste vi prišli na pravi naslov? Veste čakamo nekoga drugega." Ok, si delam krivico, naslovili bi me gospodična, ne gospa, ker mi še noben ni prav prisodil let. Ampak razočarani bi pa vsekakor bili.
V karieri fotomodela se lahko celo pohvalim s svojo celostransko sliko v Playboyu. Sliši se fajn, ampak preden začnete brskati po svojih starih zalogah Playboyev naj vam namignem, da moj fotograf ni Bravničar. Je pa včasih prav pestro pozirati. Tako je bilo treba enkrat na hitro poslikati nekaj novo opremljenih plezališč, pa ni bilo nobenega, ki bi me varoval. Pa sva se z Urbanom vseeno odpravila. Nato sva naredila tako, da sem jaz zavezala vozel v enega od sistemov, si pustila nekoliko vrvi in plezala naprej. To pomeni, da me noben ni dinamično varoval in če bi padla, se ne bi čisto v podenj odpelala, potolkla bi se pa lahko kar fajn. Plezala sem eno kar zahtevno smer, da me je pošteno navijalo (pa še psiha je svoje dodala). Nakar je prišla v izbor za objavo samo fotka, ki jo je naredil tako malo sproti, ko dobro stojim in si namakam roko v magnezij, da bom začela plezat.

Ja in tudi trenutno je tako, da mi dostikrat pade na misel: Zakaj sem se pa potem matrala?

Vilinčica

Saj verjetno vse prepoznate iz kakšnih delčkov je narejena voščilnica, naj dodam samo, da je levi rob narejen s štanco od Woodwarea, beli embosing v desnem delu pa z delom šablonce English embossing od Marianne Design.

Lunca za mirne noči

Spet malo pri voščilnicah. Odtisek lunce je nahrčkan pri Snowflake, uporabila pa sem še del embosing šablonce Star od Marianne Design za okenček, Fiskarsovo tekturno ploščo zvezdice, organza trak za mašnico alla Nenika in razcepko zvezdica.

Ples v steni

Obljubim, da ne bom prevečkrat težila s plezanjem, ampak tale video (kliknite na ikonco play v okenčku, ki se odpre), pa moram pokazati, ker mi je fantastičen. Natalija res pleše po skali in muska je fenomenalna (no, vsaj v skladbi Simonida torej lahko uživate). Smer, ki jo pleza je zelo zelo težka (8c+) in je prva Slovenka, ki je preplezala smer te težavnosti in ena redkih na svetu. Skratka Plezalka svetovnega kova (mimogrede to nedeljo jo lahko vidite tudi po TVju, ko bo prenos finala svetovnega pokala v športnem plezanju iz Kranja in bo verjetno spet stala na stopničkah). Posnetek videa je iz Mišje peči - to je tista udornica, ki jo lahko vidite iz črnokalskega viadukta, ko se peljete na morje. Svetovna Meka plezanja. Same težke smeri, previsne. Čeprav sem že plezala v Miški, pa v tejle smeri ne naredim niti dva giba. Težkooo.Sicer pa je Natalija zelo simpatična punca in ko jo vidiš plezati se ti zdi vse mačji kašelj

Še portret Natalije, ki sem ga naredila, ko smo bili skupaj v plezališču:

Prva bind-it-all knjigica

Končno mi je uspelo dokončati vsaj eno knjigico z bind-it-all mašinco. Sicer imam kar nekaj "knjigic" zluknjanih, samo jih moram še do konca sestaviti (vsaki še kaj fali na naslovnici). Ampak za tole je pa očitno bila kar močna motivacija, da je narejena. Namenjena je zapisovanju mojih plezalnih vzponov. Ja, spet prihaja v ospredje plezanje. Sedaj imam namreč kakšen dan frej in si lahko privoščim, da grem uživat v plezanju. Sem brskala po starih zapisih in ugotovila, da plezam že 17 let. No zadnjih 5 let zelo malo. Enostavno mi ni užitek, da se mi tamal(adva) dereta pod smerjo in me kličeta. Če smo skupaj se raje njima posvetim. Da bi se jih pa kar tako "znebila" (beri: dala v varstvo), samo za to, da grem egoistično uživat, pa tudi ne morem. Moram pa priznati, da ni najlažje se spet spraviti nazaj plezat. Forma je precej na dnu, pa tudi, vsaj zadnjih deset let, sem bila zelo razvajena kar se tiče plezanja. Vedno sem imela na voljo soplezalca v vrhunski formi, ki je vse poznal in vse splezal. Ni mi bilo potrebno skrbeti, da najdem plezališče, da se odločim za pravo smer, da zlezem smer naprej... Sedaj ne dobim skoraj nobenega za plezat (vsaj, da bi bil boljši in bi poznal smeri). Vsa odgovornost je na meni. Naporno. Pa zanimivo kako se spremeni percepcija plezališča. Tako npr. sem imela v spominu en sektor v plezališču Napoleonica (v Italiji pri Prošeku), kjer sem nazadnje plezala pred tremi leti, da je zelo super. Pa sva se s kolegico odpravili tja in sem dobila pošteno lekcijo. Smeri so bile ocenjene precej na oštro (se pravi težje kot bi pričakoval glede na oceno), v spodnjih najtežjih in najnevarnješih delih zelo zlizane, pa še svedrovci (kamor vpenjaš komplete in vrv) so bili zelo narazen (kar zna biti če plezaš naprej in padeš nevarno). In zakaj sem torej imela sektor za super? Ker je spodaj super za otroke za igrat. In če je za njih super, potem je vse super.
No, malo sem zašla. Ja, knjigica torej. Naslovnica je narejena iz fima z mica shift tehniko. Najprej sem naredila preliv med zlato in belo, ki pa se žal ne vidi dobro. Nato sem odtisnila in porezala relief, kar mi je vzelo precej časa. Na koncu sem še odtisnila z versafine blazinico metuljčka in polakirala. BIA zelo lepo luknja fimo. Skoraj gre lažje kot skozi papir, čeprav je res da mi je ta runda pečenja prišla zelo mehka in gumijasta kljub temu da sem pekla na 110°C več kot pol ure.